Čustva so del nas, kot vsak oreh nosi v svojem oklepu jedrce.
Čustvena inteligenca, ki jo znanstveno spoznavamo čisto na novo, je vsaj tako pomembna kot znameniti IQ oziroma miselna inteligenca. Če ne še bolj. Pa vendar se prvi v šoli posveča malo pozornosti in slednji zmeraj več. Branje in pisanje. - Kaj pa čustvena nepismenost?
To je skratka sila pomembna stvar. V dobrem zgledu sešiva lastnosti dobrega značaja:
- empatijo (sočutje),
- prizadevne medsebojne odnose (predvsem poslušanje in spraševanje),
- odločnost napram agresivnosti ali pasivnosti
- ter diplomacijo: sodelovanje, razreševanje sporov, pogajanje, popuščanje.

Eno bolj zanimivih stvari okrog čustev je čustveni izliv, tj. stanje - če je pozitivno -, "ko je še celo težko delo prijetno in nas bolj bogati kot izčrpava." Tako se je nedavno izliv švicarski tenisač Federer, ki je zopet osvojil Wimbeldon. - Iz Delove priloge Polet 13. julija 2006:15:

V nasprotju z lanskim letom je namreč letos Federer užival v svojem tenisu, v formi, ki je pogosto mejila ali pa je celo bila, tudi zanj, čista popolnost.
- "Ne vem, ali gre bolje, je pa vsekakor prav poseben užitek igrati s takim občutkom," je med turnirjem nekajkrat priznal Federer.

O vsem tem nadrobno in pritegljivo piše v tej knjigi, ki jo priporočam v branje. O njej sem se malo bolj na dolgo ter osebno razpisal na svojem knjižnem blogu.

RELEASE NOTES:

Pred ribnikom je železna klopca, kjer je poseden Kocbekov kip. V njegovem naročju.